petek, 2. oktober 2009


Splošno o Linux

Linux je preprost operacijski sistem podoben Unixu. Podpira večprocesorski način, številne datotečne sisteme, možnost izbire razvrščevanja , razširitve pomnilniške enote do 4 GB ali več. Linux je le jedro operacijskega sistema; tisti del, ki krmili strojno opremo, upravlja datoteke, procese in tako naprej. Imamo več kombinacij Linuxa z naborom pripomočkov in namenskih programov, skupaj s katerimi predstavlja popoln operacijski sistem. Linux je zaščiten s splošnim dovoljenjem GNU (General Public License). Linux je prvič izšel 14. marca 1994. Več podjetij živi samo od prodaje in podpore Linuxu, pri tem pa razmeroma zelo majhen delež vseh uporabnikov uporablja te storitve. Danes je aktualna različica 2.6 izdana 25. januarja 2009.

http://www.valeriovalerio.org/images/linux_games.jpg

četrtek, 1. oktober 2009

Linux v primerjavi z windovsi

Sistemski administratorji Linux še posebej cenijo zaradi enostavnosti administriranja sistema in manjše možnosti povzročitve nepopravljive škode. Poleg varnost in zanesljivosti je odločilen razlog postala zmogljivost: pri delu in mrežnih oziroma modemskih povezavah v splet. Uporaba vmesnika se ne spreminja bistveno, z izjemo lepotnih popravkov. To pomeni, da lahko uporabnik prvih distribucij Linuxa brez večjih težav preide na novejšo. Linux v nasprotju z Windows dejansko omogoča delo več uporabnikom hkrati. Linux za delovanje vseh perifernih enot (zvočna kartica, video kartica itd) sploh ne potrebuje grafičnega vmesnika, temveč mu zadošča tudi konzolni. Linux v nasprotju z Windows dejansko omogoča delo več uporabnikom hkrati. Po drugi strani pa drži, da je do uporabnika bolj neodpustljiv kot Windows, ne uživa podpore proizvajalcev strojne opreme v tolikšni meri, prav zaradi tega pa na njem ne delujejo nekatere profesionalne aplikacije.

sreda, 30. september 2009

Novinec v Linuxu?


Ste novinec v LINUXU?

Če ste novinec v Linuxu, bi morali začeti tako, da kupite ali prenesete splošno namensko distribucijo Linuxa. Distribucija je popoln operacijski sistem, skupaj z jedrom Linux in vsemi pripomočki in programjem, ki ga boste morda potrebovali, pripravljenim za namestitev in uporabo. Številne distribucije obsegajo na tisoče programskih paketov, skupaj z namizji, prijaznimi do uporabnika, pisarniškimi zbirkami in igrami.

Nekaj distribucij se šteje kot izjemna izbira za nove uporabnike: 

Distribucija Red Hat - je še posebej dobra za strežnike,
Mandrake - je izvrstna kot namizni sistem, 
SuSE - je prav tako izvrstna kot namizni sistem.

                PROCESORSKE ZAHTEVE
Linux trenutno podpira sisteme s centralnimi procesnimi enotami (CPU) Intel 80386, 80486 ali Pentium, vključno z 80386SX, 80486SX, 80486DX, 80486DX2, Pentium Pro, Pentium II in Celeron. Z Linuxom delujejo tudi ne-Intelovi kloni. Linux je prenesen tudi na računalnike DEC Alpha in Apple PowerMac.

Linux

Operaijski sistem Linux


Kdo je ustvaril Linux?
Linux je ustvaril Linus Torvalds na Univerzi v Helsinkih na Finskem.
Leta 1991 je začel z delom in leta 1994 je bila izdana verzija jedra 1.0, ki je srce vsakega linux sistema.


Kje lahko dobim Linux?
1. Kopiraš ga iz Interneta: Če imaš dovolj hitro povezavo, lahko obiščeš spletno stran željene distribucije in si jo brezplačno presnameš na svoj disk. Datoteka je običajno dostopna kot slika (iso), njena velikost pa je lahko precej velika. (> 600 Mb).
2. Sposodiš si od prijatelja: Popolnoma legalno si lahko sposodiš prijateljevo zgoščenko z njegovo Linux distribucijo in si ga naložiš na svoj disk. Seveda lahko tudi sam narediš poljubno število kopij, jih podariš prijateljem ali pa jih namestiš na njihove računalnike

Linux Pingo







LINUX
Pingo Linux je slovenska distribucija Linuxa. Gre za poslovenjen in uporabniku prijazen operacijski sistem, ki temelji na popularnih odprtih distribucijah podjetja Red Hat in projekta Fedora.
Pingo Linux združuje poslovenjeni namizji KDE in GNOME, poslovenjeno pisarniško zbirko OpenOffice.org, spletni brskalnik in poštni program Mozilla, poslovenjen namestitveni program, multimedijske aplikacije in orodja za upravljanje s sistemom.
Prva izdaja Pingo Linux 1.0 je nastala kot spremljevalna distribucija Linuxa h knjigi Linux z namizjem KDE.
Druga izdaja Pingo Linux 2.0 je izšla oktobra 2003 in je temeljila na Red Hat 9.0.
Tretja izdaja Pingo Linux 3.0 je izšla 26. septembra 2004 in temelji na Fedora 2. Nameščena je na 6000 novih računalnikov, ki jih je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport sofinanciralo vzgojno-izobraževalnim ustanovam jeseni 2004.
Izdaja Pingo Linux 4.0 je izšla 14. septembra 2005 in temelji na Fedora 4.
Zadnji Pingo Linux je izšel leta 2005 1. oktobra in je nadgradnja Pigna 4.0.
Za Pingom stoji Moštvo Pingo, MŠZŠ, MID, CVI, LUGOS in celotna baza uporabnikov.
Za Pingom stojijo tudi sponzorji.
Pingo deluje na sodobnih računalnikh, ki so združljivi z IBM PC. Podrobneje se zahteve za strojno opremo navedene v dokumentu RELEASE-NOTES.sl vsake izdaje.
Pinga lahko namestimo tudi na 64-bitne računalnike s procesorjem Intel ali AMD, vendar bo deloval v 32-bitnem načinu.Pingo ne deluje na računalnikih Mac(PowerPC).






V svojem delu bloga bom opisal nekaj osnovnih ukazov sistema Linux, ki jih vpisujemo v terminalno okno:

ls – izpiše vsebino imenika
cd – spremeni delovni imenik
pwd – izpiše trenutni imenik
cp – kopiranje datotek in imenikov
mv – premakne ali preimenuje imenike
rm – izbiše datoteko ali imenik
mkdir – ustvariš nov imenik
rmdir – odstraniš imenik

Poznamo sicer več osnovnih ukazov vendar smo samo te obravnavali pri urah pouka…
Matic
Linus Torvalds
Linus Torvalds je na LinuxConu 2009, ki te dni teče v Portlandu v Oregenu spet poskrbel, da je v medijih završalo, saj jim je ponovno vrgel mastno kost v glodanje. Linuxovo jedro je postalo debelo in veliko. Na vprašanje, kakšen načrt ima odprtokodna skupnost, se je nasmehnil z besedami, da bi rad rekel, da ga imajo. Kot pravi, Linux ni več na poti k majhnemu, elegantnemu in učinkovitemu jedru, kot je bil pred 15 leti. Z razvojem in večanjem popularnosti postaja jedro veliko in grozljivo. Zatrdil je, da stabilnost ni problem, saj hrošče odkrivajo in odpravljajo tako hitro, kot jih dodajajo, težava je le glomaznost.
Je pa res, da je Linux modularen in da si ga lahko vsak prevede, kakor želi. Tako tisti, ki niso zadovoljni s komercialnimi distribucijami, lahko ustvarijo svojo ali pa uporabijo kakšno specializirano. Denimo uClinux zasedene manj kot 100 KB.
LINUX

Aprila leta 1991 je Finski 21-letni študent Linux Tovalds iz pripadnik švedske manjšine na Finskem, začel pisati (najprej kot hobi) Minilux podoben operacijski sistem.Leta 1991 je v novičarski skupini comp.os.minix najavil svojo namero, sredi septembra pa je na internetu objavil prvo različico operacijskega sistema, ki so ga po njem poimenovali Linux. Takoj so mu priskočili na pomoč številni računalničarji iz vsega sveta in operacijski sistem je postajal iz dneva v dan zmogljivejši in bolj priljubljen. Različica 1.0.0 je izšla leta 1994. Danes je aktualna različica 2.
Zgornja povezava: Video o linux vista

Vse o Linuxu


Temelji na odprti kodi in prosti programski opremi.Razvijajo ga lahko posamezniki in organizacije.Nimajo neposrednih finančnih koristi.Linux je sestavni del operacijskega sistema GNU.Pravilno poimenovanje je GNU/Linux.Maskota Linuxa je pingvin Tux.

DISTRIBUCIJE:



  • PINGO

  • FERIX

  • SLAX

  • KNOPPIX

  • UBUNTU LINUX

  • MANDRIVA LINUX

  • SUSE LINUX

  • GENTOO LINUX

  • DEBIAN GNU/LINUX